Sreda, 24. 4. 2024, 13.09
1 teden, 2 dneva
Mineva 20 let od pridružitve Slovenije Evropski uniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
1. maja 2004 je Slovenija skupaj s še devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev EU v njeni zgodovini.
Okoli 1. maja 2004 se je odvijalo pravo tekmovanje, kateri dojenček bo na svet prijokal ravno ob polnoči. Takrat se je namreč deset držav, med njimi tudi Slovenija, pridružilo Evropski uniji. Ena izmed tistih, ki so se rodili na zgodovinski dan, je 20-letna Lejla Jevrić, ki je danes skupaj z mladimi državljani EU obiskala Evropski parlament, kjer je potekala slovesnost ob obletnici največje širitve Unije.
Evropski poslanci tečejo zadnji krog, pred junijskimi evropskimi volitvami so v Strasbourgu še zadnjič v takšni sestavi sedli v poslanske klopi. Tokratno zasedanje je v znamenju rekordov. Poslanci namreč potrjujejo kar 89 zakonodajnih aktov. Do zdaj so jih v mandatu potrdili nekaj čez tristo, ob koncu mandata pa se bo ta številka gibala okoli 400. Kako pomembno je zadnje zasedanje, priča tudi število novinarjev tukaj v Strasbourgu. Kar 600 predstavnikov četrte veje oblasti pozorno spremlja dogajanje, ki ga poleg zakonodajnih rekordov zaznamuje tudi obeležitev 20. obletnice največje širitve EU doslej, katere del je bila tudi Slovenija.
Metsola: Leta 2004 smo pokopali duhove preteklosti
Slovesne seje Parlamenta so se udeležili predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Pridružili so se jim tudi predstavniki desetih držav, ki so se EU pridružile dve desetletji nazaj. Slovenijo je zastopal Anton Rop, ki je takrat kot premier s predsednikom Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom podpisal pristopno pogodbo.
"V čast mi je, da vas pozdravljam v Evropskem parlamentu ob 20. obletnici največje širitve Unije. Nikoli ne bom pozabila, kje sem bila v noči z 31. aprila na 1. maj leta 2004. Stala sem v Valleti, skupaj s tisoče ljudmi smo skupaj odštevali minute in sekunde do trenutka, ko je Malta postala članica EU. Spomnim se velike množice ljudi in to mi bo za vedno ostalo v spominu. Celotna država se je veselila prihodnosti, videli smo potencial in v prihodnost smo gledali z optimizmom. Za milijone ljudi je vstop v EU pomenil enotnost, prihodnost je pomenila svobodo in varnost, pomenila je vse. Če so bile to za nekatere le sanje, so takrat postale resničnost. Pokopali smo duhove preteklosti, imeli smo razdeljen kontinent, ki je takrat postal enoten. Danes Ukrajina in države Zahodnega Balkana čutijo enako kot takrat mi. Z upanjem zrejo v EU in mi ne moremo gledati stran. V zadnjih dveh desetletjih smo se soočali s številnimi izzivi, a skupaj smo jih premagali. Bilo je veliko težkih trenutkov, ki bi jih lahko rešili vsak posebej, a smo ohranili zavedanje, da je EU še vedno najboljša možnost za vse nas," je v uvodu pojasnila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem nagovoru med drugim spomnila na rusko agresijo v Ukrajini. "Kar se dogaja v Ukrajini, bo oblikovalo prihodnost EU za vedno. Rusija predstavlja eksistencialno grožnjo ne le Ukrajini, ampak celotni Evropski uniji. Putinova zmaga ne bo pomenila le spremembe meja, ampak bo spremenila potek evropske zgodovine. Putin razume le en jezik, in to je, da Ukrajino oskrbujemo z orožjem, da se lahko brani. Mislil je, da se ne bomo borili za demokracijo in svobodo Ukrajine, a se je zmotil," je poudarila von der Leynova.
Tako Metsola kot von der Leynova sta poudarili pomen nadaljnje širitve EU. Trenutno tečejo pristopna pogajanja s Črno goro, Srbijo, Turčijo, Albanijo in Severno Makedonijo. Bosna in Hercegovina je status države kandidatke pridobila decembra 2022, Kosovo pa je vložilo prošnjo za članstvo v EU. Novembra 2023 so stekla pristopna pogajanja z Moldavijo in Ukrajino.
Rop: Solidarnost je temelj
Nato so prišli na vrsto mladi Evropejci in Evropejke, rojeni 1. maja 2004 ali pa blizu tega datuma. Predstavnikom desetih držav so zastavili najrazličnejša vprašanja. Lejla Jevrić je nekdanjega slovenskega premierja Antona Ropa vprašala, kaj po njegovem mnenju v Sloveniji izstopa kot najmočnejši simbol njenega članstva v EU. Kot je Rop izpostavil v svojem odgovoru, je to prav evropska solidarnost, ki jo je Slovenija občutila v času avgustovskih uničujočih poplav.
"Lansko leto so Slovenijo prizadele uničujoče poplave, kot jim v državi še nismo bili priča. Uničene so bile ceste, infrastruktura in domovi državljank in državljanov. Evropska komisija se je odzvala hitro in odločno. Tudi predsednica Evropske komisije je obiskala Slovenijo in izrazila polno podporo in tudi zelo konkretno pomoč. Slovenija je doživela solidarnost EU, tako kot so solidarnost doživele številne druge članice EU in tudi države izven EU kot na primer Ukrajina. Zato sem prepričan, da solidarnost predstavlja pomemben simbol, pomembno vrednoto. Solidarnost predstavlja temelj za uspešno Evropsko unijo," je izpostavil Rop.
Nekdanji slovenski premier Anton Rop je od leta 2010 podpredsednik evropske investicijske banke.
Evropa je zadihala z obema pljučnima kriloma
Aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi/EPP) je bila za evropsko poslanko prvič izvoljena pred 20 leti, ob največji širitvi Unije. Tudi sama se spominja navdušenja in pozitivne energije, ki je takrat prevevala tako nove države članice kot stare.
"Rekli smo, da je Evropa zadihala z obema pljučnima kriloma. Kar je bilo prej nepredstavljivo, da bodo države vzhodnega bloka kdaj postale del evropske demokracije, se je takrat uresničilo. Danes so pred nami veliki izzivi, več je skepticizma, več spodbujanja negativnosti in slabitev EU od zunaj. Te težave bi se morali zavedati in stopiti skupaj. Globalni svet nas postavlja pred mnoge izzive, največji dosežek EU je ohranjanje miru, kar danes ni več samoumevno. Pred nami so demografski izzivi, Evropa mora ohranjati konkurenčnost. Držati bomo morali skupaj, da bomo vse te izzive zmogli. Če primerjam današnje vzdušje in vzdušje pred 20 leti, je razlika vidna, a prepričanje, da je bila odločitev prava, je še vedno zelo veliko," poudari Novakova.
Ljudmila Novak na ponovno izvolitev lahko računa le s preferenčnimi glasovi, saj je na zadnjem mestu liste NSi za evropske volitve. Tudi če ji ne uspe, bo ostala aktivna znotraj stranke NSi.
